Odnos ljudi do volka in upravljanja z njim

Sobivanje volka in človeka se v nekaterih pogledih kaže zelo optimistično, saj ne le, da ima volk status zavarovane vrste, narasel je tudi prostorski delež gozda, s čimer so se izboljšale prehranske in varovalne razmere za volkove. Spremenil se je vzorec poselitve prebivalstva, saj vse več ljudi živi v naseljih in mestih. Deloma se je povečala tudi raven ozaveščenosti splošne javnosti glede poznavanja naravovarstvene zakonodaje in predpisov. A ne smemo pozabiti, da na drugi strani narašča konflikt med volkovi in številnimi živinorejci, ki bivajo na območju volka. Volk je izrazit oportunist, saj lovi tisto, kar najlaže ujame. To pomeni, da če ostaja živinoreja tradicionalna – prilagojena razmeram, ko je bila številčnost volka močno osiromašena – se kot rezultat pojavljajo pogostejši napadi na živino, najpogosteje drobnico, zato menimo, da je uvajanje dobrih praks preventivne zaščite nujen pogoj za drobnici prijazno in varno rejo s hkratnim upoštevanjem potreb volkov kot vrste. Tretja interesna skupina, ki ima z volkovi in njihovim plenom največ stika, so lovci, ki so bili v preteklosti edina avtoriteta odgovorna za upravljanje z volkovi. Danes je njihova vloga, zgolj vloga izvršitelja že sprejetih odločitev  (odstrel volkov glede na kvote, ki jih predpisuje ministrstvo). Posledica so lahko negativna stališča posameznih lovcev, ki bi lahko pripeljala do ilegalnih odstrelov volkov. Posredno pa se lahko nezadovoljstvo izraža kot politični pritiski na nosilce odločanja, od katerih lahko zahtevajo višje kvote odstrela volkov.

Za osvojitev soglasja interesnih skupin kot so lovci, rejci, širša javnost in ministrstvo kot nosilec končnih odločitev, potrebujemo v prvi vrsti stanje stališč in mnenj o volku kot eni od krovnih vrst v naravi na območju Slovenije, hkrati pa želimo dobiti zadosti informacij o tem, kako najti rešitve, ki bodo zadovoljile vse interesne skupine in ohranile zdravo populacijo volkov.