Z akcijo bomo vzpostavili sistem spremljanja stanja ohranjenosti populacije volka. V akcijo bodo vključene inštitucije, ki delujejo na področju varstva narave, upravljanja z naravo in kmetijstvom, inštitucije izobraževanja in nevladne organizacije. Cilje je možno doseči s sinergijo teh organizacij, hkrati pa izkoristiti možnost za interdisciplinarni pristop k tematiki.
Vse dejavnosti spremljanja populacije volkov bodo organizirane po sezonah, ki bodo oblikovane tako, da zajamejo eno reproduktivno sezono volka. Sezona poteka od 1. junija prvega leta do 1. junija prihodnjega. Po 1. juniju lahko že zaznamo mladiče z uporabo neinvazivnih genetskih vzorcev. V projektu načrtujemo izpeljavo treh sezon spremljanja: 2010-2011, 2011-2012 in 2012-2013.
Za učinkovito spremljanje vrst, ki jih je v naravi težje najti, kamor spada tudi volk, je treba uporabiti različne metodološke pristope, da dobimo realno sliko o ohranjenosti stanja populacije, kar potrebujemo za učinkovito upravljanje. Metode za oceno ohranjenosti populacije smo razdelili v štiri skupine in dodali aktivnost organiziranja in predstavitve zbranih podatkov.
1. Prvo skupino sestavljajo metode za zbiranje in analizo podatkov o prostorski razporeditvi, številčnosti, reprodukciji/leglih volkov, ki jih pridobimo prek sledov volkov (stopinje, dlaka, iztrebki, urin ostanki plena), opazovanje in testi tuljenja volkovom (»howling test«). Načrtovane aktivnosti:
– Ugotavljanje legel in tropov volkov.
– Sledenje volkov v snegu – vsak najden neinvazivni genetski vzorec (iztrebki, urin) bo genetsko analiziran. Pri sledenju volkov bodo sodelovali lovci iz lovskih družin, lovci iz lovišč s posebnim namenom, študentje inostali prostovoljci, ki sodelujejo pri sledenju. Podatki bodo objavljeni tako na projektni spletni strani, kot v reviji »Lovec«.
– Analiza volčjega plenjenja divjadi – vsak iztrebek volka bo mikroskopsko analiziran, s ciljem določanja njegove prehrane.
– Analiza škod na domačih živalih – neinvazivne genetske vzorce sline plenilcev, vzete iz okolice ugriznih ran ubitih živali ali katerikoli drugi material, ki ga je plenilec pustil za sabo (iztrebek, urin, dlaka) bomo zbirali z namenom določanja napadalca (volk ali pes) in prepoznavanja posameznih volkov.
Zgoraj naštete aktivnosti se nanašajo na grožnje št. 1, št. 2, št. 3 in št. 4.
2. V drugi skupini bomo pridobili demografske podatke in fitnes volkov iz mrtvih živali (odstreljeni volkovi, povoženi, bolezen, poškodbe): morfologija, biometrika, spol, fizično (zdravstveno) in reproduktivno stanje. To bodo temeljito proučevali veterinarji patologi, ki bodo podrobneje spremljali zdravstveno stanje »slovenskih« volkov.
Aktivnosti se nanašajo na grožnje št. 2, št. 3 in št. 4.
3. V tretji skupini so metode neizvazivnega genetskega vzorčenja ali analiz (genetski podatki pridobljeni iz materiala, ki ga živali pustijo v okolju – iztrebki, urin, slina). Te metode nam dajejo zelo močne, nepristranske podatke za spremljanje široke palete populacijskih parametrov, ki so pomembni za ugotavljanje stanja genetske ohranjenosti volka. To nam bo zagotovilo:
– Genetske sledi individualnih volkov, kar bomo kasneje združili z analizo sorodnosti, s ciljem določanja tropov, ki živijo na določenem območju, hkrati pa bomo ocenili velikost populacije.
– Prek sodelovanja z laboratoriji sosednjih držav (že delujočih na Hrvaškem in v Italiji) bomo lahko spremljali migracije in širitev živali v in izven našega območja.
– Lahko bomo ocenili nezaznano smrtnost in emigracije (širitev izven območja), ki nam bo dala občutek o stopnji prisotnosti nezakonitega ubijanja volkov.
– Prek analiz vzorcev odvzetih na ubitih domačih živali bomo lahko prepoznali povzročitelja škode (volk ali pes) in kateri trop ali volk napada, kar bo v nadaljevanju pripomoglo k boljšem upravljanju s škodami, ki jih povzročijo volkovi.
Oportunistično vzorčenje se bo izvajalo celo leto s pomočjo lovcev iz lovskih družin ter poklicnih lovcev lovišč s posebnim namenom (ZGS). Vzorčenje med zimskim slednjem volkov s pomočjo prostovoljcev pa se bo izvajalo ob primerni količini zapadlega snega.
Zgoraj naštete aktivnosti se nanašajo na grožnje št. 1, št. 3, št. 4 in št. 5.
4. Četrto skupino pa predstavljajo metode GPS-GSM telemetrije ali moderno »state-of-the-art« tehnologije, razvite izključno za spremljanje aktivnosti živali z visoko stopnjo mobilnosti, kot so volkovi. S to metodologijo lahko dobimo visoko kvalitetne podatke o gibanju in neposredno o ostalih aktivnostih, kot sovzorci plenjenja, socialne interakcije in konfliktnih dogodkov volkov ali njihovih tropov, ki jih spremljamo prek telemetričnih ovratnic. Spremljamo lahko tudi ko:
Volkove bomo poskušali ujeti in opremiti z GPS-GSM ovratnico in sicer na različnih območjih njihove prisotnosti in tako zajeti kolikor je mogoče različnih volčjih tropov.
Aktivnosti se nanašajo na grožnje št. 1, št. 2, št. 3, št. 4 in št. 5.
5. Internetni portal za spremljanje volkov je namenjen zbiranju in širjenju znanja o volkovih, ki bo prikazoval znake prisotnosti volkov in ostalo znanje o njih. Vpisovanje in dostop do podatkov bo omogočeno vsem, le na različnih ravneh. Dodana vrednost portala je možnost predstaviti rezultate projekta (npr. GPS sledenje volkov, rezultati neinvazivnega vzorčenja itd.) prek orodja GIS (Geographical Information System) in služi kot kanal za komuniciranje s širšo javnostjo, ki nam lahko posreduje znanje in informacije o volkovih na območju njihove prisotnosti.
Portal bo vključen v projektno spletno stran in v prihodnje spremljanje varstvenega statusa volkov na državni ravni.
Rok za izvedbo:
1. sezona 2010-2011: 15.12.2011 – Status: ZAKLJUČENO
2. sezona 2011-2012: 15.12.2012 – Status:
3. sezona 2012-2013: 15.12.2013 – Status:
PRODUKTI:
– Poročilo akcije C.1 – Spremljanje populacije volka v Sloveniji (1. sezona – 2010/2011)
– Članek v Lovcu 06/2010: Odlovljen prvi volk v okviru projekta Life+ SLOWOLF
– Članek v Lovcu 10/2010: Volkovi skozi lupo genetike