S širjenjem volkov po Sloveniji, obstaja več možnosti, da jih ljudje tudi vidimo. Kakšni so razlogi za tem in kako naj se vedemo na območju prisotnosti volkov?
Je v Sloveniji res vedno več volkov?
Volka so na območju današnje Slovenije do konca 19. stoletja skoraj iztrebili, saj so za ubite velike zveri izplačevali nagrade. Po postopnih korakih zaščite, pri katerih je imela pomembno vlogo tudi Lovska zveza Slovenije, je država leta 1993 uvrstila volka na seznam zavarovanih vrst, s čimer je odstrel volka postal izreden.* Številčnost in razširjenost volkov sta s sprejetjem te ureditve začeli naraščati, saj pomanjkanje primernega življenjskega prostora že takrat ni bil omejitveni faktor za rast populacije.
Populacija volka si je najprej opomogla na območju Dinaridov, s časom pa se je razširila tudi v predalpski in alpski prostor, kjer so leta 2019 prvič zaznali prisotnost treh tropov (posamezni osebki so bili tam zaznani že prej). Volkovi so že med iskanjem hrane zmožni prehoditi več 10 km, pri iskanju svojega teritorija pa tudi več kot 1000 km (primer volka Slavca**). Njihovo širjenje zato poteka po naravni poti – ne samo v Sloveniji, temveč tudi po Evropi.
Vidimo jih več, torej jih mora biti veliko.
Poleg večanja števila in naseljevanja novih območij ima na pogostost srečanja z volkom vpliv tudi veliko drugih dejavnikov, kot so biologija vrste in lastnosti našega prostora. Mladi odrasli osebki na neki točki zapustijo svoj primarni trop v iskanju svojega teritorija in partnerja (disperzija). Ker trop volkov brani svoje ozemlje pred drugimi volkovi, se jim mladi odrasli volkovi (dispergerji) pri prečkanju teritorijev poskušajo izogniti. Na drugi strani je krajina po Evropi zelo poseljena; nimamo prostranih neposeljenih gozdnih površin, na katere bi lahko omejili prisotnost volka ter hkrati zagotovili njegov obstoj. Če k temu dodamo še kmetijske površine, avtocesto in lokalne prometnice, imajo volkovi na poti iskanja svojega prostora veliko dejavnikov, ki naj bi se jim izogibali. Zato se prej ali slej zgodi, da nekateri od njih stopijo na ozemlje, kjer jih ljudje vidimo.
Ob vseh teh dejavnikih ni nenavadno, če občasno na lokalni ravni zasledimo več opažanj volkov. Čeprav so srečanja z njimi še vedno zelo redka, se na območjih nove razširjenosti o njih tudi več poroča v medijih.
Ob srečanju z volkom
Srečanja z volkom so še vedno redka. Ker človek volku ni ne kompetitor, ne plen, mu volk ni nevaren. Ohranite svojo razdaljo do živali in si jo oglejte brez približevanja in hranjenja. V kolikor je razdalja med volkom in vami manjša od 30 m ter vam je nelagodno, priporočamo glasno govorjenje, lahko tudi ploskanje, da žival prestrašite. Hranjenje prostoživečih živali je nevarno za njihov obstoj, saj se te živali kasneje rade vračajo v bližino ljudi.
V primeru, da se nahajate na območju prisotnosti volkov, priporočamo predvsem, da imate svojega psa na povodcu, ponoči pa ga zaprite v ogrado ali v svoj dom.
Reference:
*Več o zgodovini razširjenosti volka pri nas: https://www.volkovi.si/?page_id=35
**Pot volka Slavca na (a) spletni strani projekta in (b) v končnem poročilu monitoringa v letih 2010-13:
(a) https://www.lifewolfalps.eu/en/misconceptions/no-il-lupo-non-e-stato-reintrodotto/
(b) https://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/porocilo_c1_koncno.pdf