Gibanje z ovratnico opremljenih volkov v maju

Volk Slavc, ki je bil rojen v slovensko-hrvaškem tropu Slavnik in je sredi decembra 2011 zapustil svoj rodni trop, prepotoval celotno Slovenijo, velik del Avstrije ter prečkal italijanske Alpe se je sedaj očitno ustalil na območju naravnega parka Lessinia, nedaleč od Verone in Gardskega jezera. Opažanja italijanskih kolegov na terenu so pokazala, je tam našel še enega volka, najverjetneje gre za volkuljo, ki so jo italijanski mediji poimenovali Julija, in vse kaže, da je par sedaj osnoval prvi trop volkov na tem območju Italije. V Italiji po ocenah sicer trenutno živi preko 800 volkov, vendar so ti razširjeni po Apeninih in Zahodnih Alpah, tako da je najbližji trop več sto kilometrov od mesta, kjer sedaj živi Slavc. Vzorec gibanja volka Slavca se je spremenil od 27. marca dalje, ko je prišel na območje Lessinije. Pred tem se je Slavc gibal na velike razdalje in skoraj vsak dan prispel na novo območje. V zadnjih dveh mesecih pa njegovo gibanje kaže na tipično obnašanje volka z ustaljenim teritorijev, saj se stalno zadržuje na območju velikem 117 km². Slavčeva ovratnica je naprogramirana tako, da bo odpadla konec avgusta letos. Do takrat upamo, da bomo uspeli ugotoviti, ali se bodo novo ustanovljenemu tropu že v letošnjem letu pridružili tudi prvi mladiči (ti se pri volkovih običajno skotijo sredi aprila, vendar ker se je par našel šele po običajnemu obdobju parjenja, za zdaj ni znano, ali se sta se volka letos sploh parila). Zgodba o volku Slavcu in domnevni samici, ki jo je našel v okolici Verone je bila na popularni način pred kratkim predstavljena tudi v televizijski oddaji Preverjeno.

Pot volka Slavca (rdeče) od teritorija njegovega rodnega tropa na Slavniku (zeleno) do vzpostavitve lastnega teritorija v okolici Verone (modro).

Sredi maja se je izpraznila glavna baterija v ovratnici mladega volka Luke iz tropa Gotenica. Zaradi tega se je končalo spremljanje njegovega gibanja s pomočjo GPS telemetrije, še vedno pa ga lahko spremljamo s pomočjo radijskega VHF signala na terenu. Upamo, da bo ovratnica nadaljevala z oddajanjem VHF signala, dokler ne odpade, tako da jo bomo lahko po potrebi ob menjavi baterije uporabili še enkrat. Do sredine maja, ko smo lahko še natančno spremljali Lukovo gibanje, se je ta zadrževal predvsem v osrednjem delu tropovega teritorija. Njegovo območje gibanja je bilo manjše kot v prejšnjih obdobjih, kar je verjetno posledica rojstva mladičev v tem tropu. Konec aprila smo iz terena dobili sporočili, da je voznik avtomobila v bližini Gotenice zadel volka z ovratnico. Telemetrijski podatki iz ovratnice so potrdili, da je bil v prometni nesreči udeležen Luka. Čeprav je voznik terenskega vozila potrdil, da je volk utrpel udarec, so telemetrični podatki v naslednjih treh tednih pokazali, da Luka očitno ni utrpel usodnih posledic, saj se njegovo gibanje ni bistveno spremenilo. Čeprav je GPS-telemetrično spremljanje tega tropa sedaj končano, smo se tekom devetih mesecev natančnega spremljanja gibanja tega tropa naučili zelo veliko o rabi prostora goteniškega tropa volkov in tako pridobili prve natančne podatke o gibanju volkov na Kočevskem. Velikost celotnega območja po katerem se je gibal Luka meri 560 km² in podatki so pokazali da teritorij sega od Blok in Babnega polja na Notranjskem preko Travne, Velike in Goteniške gore vse do reke Kolpe. Volkovi so redno prehajali tudi preko meje s Hrvaško, kar je potrdilo, da gre za enega čezmejnih tropov, ki si jih delimo z našimi sosedi.

V maju se je zaključilo spremljanje volka Luke z GPS telemetrijo. Z modro je označen teritorij goteniškega tropa, kot smo ga spoznali v 9-mesečnem spremljanju Luke, z rumeno pa je označeno njegovo gibanje v prvi polovici maja.

V maju pa se je začela tudi nova zgodba – z ovratnico smo opremili volkuljo Tonko – dominantno samico iz tropa Vremščica-Nanos, ki nam bo dala nove podatke o gibanju tega tropa. Zaenkrat se je Tonka gibala na podobnem območju kot volk Vojko, ki je bil član istega tropa in smo ga spremljali v lanskem letu. Tonka zaenkrat večino svojega časa preživlja ob brlogu s svojimi mladiči. Tako bo verjetno še vse poletje, do jeseni, ko bodo mladiči dovolj zrastli, da se bodo lahko pridružili svojima staršema in starejšim bratom in sestram pri patruliranju njihovega teritorija.

V maju smo začeli s spremljanjem nove volkulje – Tonke.