Slišali smo volkove

V sredo, 3.8. je s prvim izobraževalnim predavanjem za prostovoljce začela druga sezona spremljanja stanja populacije volkov z izzivanjem oglašanja. Predavanje je vodil Hubert Potočnik, ki je zbranim prostovoljcem najprej predstavil projekt in samo metodo, nato pa nam tudi demonstriral tuljenje. Za primerjavo smo nato poslušali še nekaj posnetkov volkov, ki so se oglašali na različne načine, slišali smo tudi posnetek mladičev, ki imajo še posebej značilno oglašanje. Za metodo je glavnega pomena ravno velika variabilnost v načinu oglašanja, v višini frekvence in v vzorcu tuljenja med volkovi, kar pomeni, da je lahko človeško oponašanje tuljenja povsem primerljivo, saj ni točnega pravila, kako naj bi se slišalo.

Takole smo se pred strogo komisijo preizkušali v volčjem tuljenju!

Nekateri so zavijali prav suvereno.

Po teoretičnem delu smo se lahko tudi sami preizkusili, če znamo »zatuliti« po volčje. Eni bolj pogumni smo si pred stavbo Oddelka za biologijo dali duška, večina bolj sramežljivih pa se je želela najprej preizkusiti na samem. Kot za nagrado in dodatno motivacijo smo imeli nazadnje še možnost izkusiti izzivanje v živo. Odpravili smo se proti Postojni  in njenemu gozdnemu zaledju, od koder smo imeli dobro izhodišče za poslušanje odziva tropa Vremščica.

Na prvi lokacij, približno 2 km zračne razdalje od brloga smo poskusili prvič, tuljenje je suvereno izvedel predavatelj. Ker smo imeli glede na vreme in dejstvo, da se ve, kje se nahaja trop kar 60 – 70% možnosti, da jih slišimo, je bilo razočaranje ob neuspehu kar veliko. Zato smo bili vsi prisotni za, da še enkrat poskusimo na drugi lokaciji, kjer bomo bili kakšnih 500 m zračne linije bližje. In res, po prvi seriji izzivanja smo iz daljave zaslišali otožno zavijanje, ki pa je postajalo vedno glasnejše. Oglasile so se vsaj tri odrasle živali, vmes smo prepoznali javkanje in zavijanje mladičev. Ker se je njihov odziv stopnjeval in ne pojemal, smo se iz previdnosti rajši umaknili, ker smo pričakovali, da bodo odrasle živali prišle pogledat »vsiljivca«. Pri avtomobilih sto metrov stran smo zopet prisluhnili in res je bilo tokrat tuljenje in zavijanje slišati le 500 m daleč. Ker so se prav tako oglašali mladiči, smo sklepali, da je kar cel trop prišel preverit, kdo vdira na njihovo ozemlje in naša odločitev, da se umaknemo, da jih ne bi še dodatno vznemirjali, je bila pravilna. Oglašanje je bilo tako močno, da se je zdelo kot bi bilo v tropu vsaj 20 volkov. Čez nekaj minut je tuljenje potihnilo, zato smo se tudi samo odpravili nazaj, prevzeti in zamišljeni od doživetja, ki smo mu bili ta večer priča.

9. avgusta smo nato izvedli še drugo izobraževanje, ki sta ga vodila Miha Krofel in Nina Ražen. Potekalo je na podoben način kot prvo in tudi tokrat so nam v okviru praktičnega dela na izzivanje odgovorili volkovi, tokrat sicer samo mladiči.

Sedaj čakamo na prihodnji teden, ko bomo v primeru lepega vremena prostovoljci in zaposleni na projektu SloWolf skupaj s poklicnimi lovci iz lovišč s posebnim namenom na območju volka začeli s sistematičnimi popisi.