Volk in kmetijstvo

Kmetijska raba zemljišč – pašna živinoreja in volkovi

Zaradi poslabšanja gospodarskih in socialnih razmer, v katerih so uspevale tradicionalne (intenzivne) oblike kmetijske, tako živalske kot rastlinske proizvodnje, se je v Sloveniji v zadnjih 40 in več letih opustilo in zarastlo veliko hektarjev kmetijskih zemljišč. Z opuščanjem pridelave hrane in krme so se njive spremenile v travinje, pašniki na krasu, v hribovitem svetu in visokogorju pa so se začeli zaraščati s slabo rodovitnim gozdom. Poskusi kmetijcev v zadnjih 20 letih, da del teh od proizvodnje opuščenih in zaraščenih zemljišč rekultivirajo in kasneje na širšem območju izpeljejo tudi revitalizacijo, so temeljili na eni od nosilnih oblik trajnostnega kmetovanja, kadar govorimo o prireji mesa in mleka. Gre za t. i. ekoučinkovitost, ko govorimo o zaželeni ravni pridelave ali prireje z manjšimi vložki in manjšimi izgubami v okolje. Pašna reja domačih živali se je na območjih Slovenije, kjer so nekoč prevladovale različne oblike hlevske reje živali, izkazala kot edina oblika postopnega ohranjanja negovanega izgleda krajine. Vendar ima ta krajina v primerjavi s tistimi na zahodu Evrope to posebnost, da si jo delimo tudi z velikimi zvermi. Tako se je pojavil konflikt med interesi rejcev pašnih živali in interesi ter obveznostmi družbe do zagotavljanja ustreznih življenjskih pogojev za ohranitev populacije velikih zveri.

Ker se v projektu zavedamo, da brez kmetijstva in njegovih raznolikih dejavnosti, ki so bile, so in bodo povezane z rabo kmetijskih zemljišč za namene pridelave krme za živali in hrane za ljudi, ne bomo ohranili mozaičnega in negovanega videza krajine, je ena pomembnejših akcij v začetni fazi projekta analiza obstoječih sistemov živinoreje na območju pojavljanja volka. Več poglej v akciji A.5.

Ukrepi zaščite drobnice

Plenjenje domačih živali, predvsem drobnice, je eden največjih izzivov, ki se pojavljajo ob prizadevanju ohranjanja volkov v Sloveniji. Praviloma na vseh območjih, kjer živjo volkovi in je hkrati prisotna reja drobnice, prihaja do škod. Prav zaradi škod v kmetijstvu smo v preteklosti velike zveri iztrebili iz večinskega dela Evrope. Skupaj z velikimi zvermi so izginile tudi potrebe po varovanju domačih živali pred njimi in mnoga tradicionalna znanja o učinkovitih metodah varovanja so utonila v pozabo. V mnogih državah, kamor so se volkovi po stoletjih preganjanja ponovni vrnili, poskušajo učinkovite metode zaščite domačih živali ponovno vpeljati v prakso.

V okviru projekta SloWolf je bila opravljena tudi analiza škodnih primerov povzročenih iz strani volkov. Rezultati kažejo, da več kot 96,5 % vseh škod nastane na drobnici. Škode se pojavljajo na območju Kočevske, Notranjske ter Primorske (Poročilo akcije A.4). Najpogostejše metode varovanja drobnice pred napadi volkov so električne ograje (brošura), ki so lahko stalne in premične, varovanje s pastirskimi psi (brošura), varovanje z ograjo fladry in različnimi odvračalnimi sredstvi kot so sirene ali reflektorji (seminarska naloga). Projekt SloWolf je rejcem drobnice na območju pojavljanja volkov donirali elektromreže in pastirske pse (akcija C.6).

Elektroograje

Elektroograje se lahko uporabljajo kot učinkovit pripomoček za nadzorovano pašo ali za njihovo zaščito pred napadi velikih zveri. Električni impulzi v elektroograji ob dotiku povzročajo bolečino, ki je vzrok za strah pred prečkanjem ograje. Elektroograje delimo v dve skupini: a.) Stalne večžične elektroograje so na istem mestu ostanejo postavljene več desetletij in so bile pri nas v preteklosti po večini postavljene za potrebe nadzorovane paše domačih živali.

b.) Začasne elektroograje pogosto premeščamo po pašniku in jih uporabimo, kadar želimo za kratek čas zadržati pašne živali na določenem delu zemljišča ali za boljše varovananje pred velikimi zvermi.

V skupino začasnih elektroograj spadajo elektromreže. Za varovanje drobnice pred volkovi  naj bi uporabljali elektromreže visoke vsaj 160 cm. Lahko jih jo uprabimo kot nočne ali varne ograde, kamor premestimo trop samo na prenočevanje, ker je ponoči večja verjetnost napada volkov. Ker je gostota zasedbe živali v nočni ogradi zelo velika, je treba mesto nočne ograde večkrat zamenjati in prestaviti elektromrežo na nov del zemljišča, da ne pride do prevelike pognojenosti tistega dela zemljišča (brošura). Elektromreže so se kot učinkovita zaščita pred napadi volkov in drugih zveri pokazale tudi v raziskavah iz tujine. V okviru projekta LIFE CoExso na Portugalskem, v Španiji in Italiji namestili skupno 208 električnih ograj namenjenih za varovanje domačih živali pred plenilci. Rezultati, ki so jih zabeležili s primerjavo škod pred in po postavitvi ograj, so bili izredno spodbudni: na Portugalskem znotraj električnih ograj niso zabeležili niti enega napada, v Španiji se je število napadov na pašnikih z ograjami zmanjšalo za 98,3 %, v Italiji pa so v obdobju treh letih po postavitvi, znotraj ograj zabeležili samo 5 škodnih primerov. Spodbudni so tudi prvi rezultati projekta SloWolf (povzetek novinarske konference).

Pastirski psi

Pastirski psi so zelo uporabni za varovanje domačih živali pred velikimi zvermi. Že pred stoletji so jih uporabljali pastirji osrednje Evrope in Azije, da bi jim pomagali ščititi drobnico pred medvedi in volkovi. Ne gre jih enačiti z ovčarskimi psi, ki so namenjeni zganjanju drobnice in so praviloma manjši, okretnejši in imajo poudarjene nekatere sestavine plenilskega nagona, ki so pri pastirskih komajda prisotni. Poleg dednih zasnov, ki omogočajo da se pasji mladič razvije v učinkovitega varuha, je izrednega pomena tudi vzgoja in korigiranje nezaželenih vedenj. Priporoča se izbira rodovniškega psa preverjene pastirske pasme, ne pa mešanca, ki ima med svojimi predniki lahko neprimerne pasme s premočnim plenilskim nagonom. Mladiča umestimo k čredi v starosti med osmim in devetim tednom, najboljše v zimskem času, ko so ovce v hlevu in ima mladič čas, da se nanje navadi. Oblikovanje pastirskega psa ali skupine delovnih pastirskih psov zahteva določen čas. Priporočljivo je najprej vzgojiti enega pastirskega psa, naslednjega oziroma več drugih psov pa dodati šele, ko je prejšnji v svoji vlogi že zanesljiv (brošura).

Varovanje s pastirskimi psi je tradicionalno preizkušena metoda, njena uporaba pa je v času odsotnosti velikih zveri, zamrla. V mnogih državah, kamor so se volkovi po stoletjih preganjanja ponovni vrnili, jo poskušajo ponovno vpeljati v prakso. Rezultati projektov iz Hrvaške, Slovaške, Poljske in drugih evropskih držav kažejo, da se je ob prisotnosti pastirskih psov zmanjšalo število napadov in število ubitih ovc na napad. Donacije pastirskih psov kraševcev in tornjakov potekajo tudi v okviru projekta SloWolf (akcijo C.6).

Kombinacija obojega

V splošnem velja, da nobena posamezna metoda varovanja drobnice ne nudi 100 % zaščite pred napadi volkov. Najbolj zanesljivo je kombiniranje različnih metod. Raziskave kažejo, da so pastirski psi pri prosti paši drobnice manj učinkoviti kot če so črede ograjene oziroma ponoči zaprte. Kot najbolj učinkovito zaščito drobnice se zato priporoča kombinacija ustrezno vzgojenih pastirskih psov in nočnega zapiranja črede v hlev oziroma visoko elektroograjo.