Grožnja 1: Neustrezno upravljanje populacije volka zaradi nezadostnega poznavanja varstvenega statusa volkov
Opis
Dinarske pokrajine s svojo dobro ohranjeno naravo, skupaj z relativno intenzivno uporabo naravnih virov, dobro razvitim sistemom lova z dolgoletno tradicijo, ekstenzivnim kmetijstvom in živinorejo ter redko poseljenostjo prebivalstva ustvarjajo sistem, v katerega je prenos izkušenj in raziskav iz drugih območij otežen zaradi njegove specifičnosti. V nasprotju z večino evropskih pokrajin, volkovi niso nikoli popolnoma izginili iz Dinarskega gorstva, torej trud za ohranitev avtohtone populacije volkov v prihodnosti ni odveč. Vendar je znanje o slovenskih volkovih ta trenutek pomanjkljivo. V preteklosti so se občasno izvajale študije spremljanja (monitoringa) volkov, ki pa so bile omejene. Prav tako imamo premalo družboslovnih podatkov o odnosu družbe do volkov, kar je ključno pri ustreznem reševanju konfliktov volk – človek. Za učinkovito upravljanje volka ter njegovo varstvo ob soočanju z socio-ekonomskimi izzivi in spremembami pokrajine potrebujemo lokalna znanja, dobre znanstvene podatke in učinkovito spremljanje volkov pri nas.
Vpliv na vrsto:
Čeprav za naravo v Sloveniji pravimo, da je dobro ohranjena, ji težko rečemo divjina. Gozdnata in naravna območja oblikujejo zapleten mozaik naselij in kmetijskih površin, prepredenih s cestami, železnicami in rekami. Volkovi na teh območjih živijo, vendar je njihova prisotnost pogosto v konfliktu z interesi ljudi. Da ohranimo prisotnost volkov na tem območju je treba pri rabi zemljišč in naravnih virov upoštevati tudi potrebe volka, s čimer lahko zmanjšamo konflikte volk – človek in zagotovimo dovolj prostora in virov za njihovo preživetje. Sedanjim upravljavskim praksam trenutno manjka znanstvenih temeljev. Upravljavske odločitve so prepogosto ad-hoc odzivi na škode zaradi volkov ali napačna dojemanja lokalnega prebivalstva, da je število volkov precej višje, kakor je dejansko, velikokrat pa so tudi politično motivirane. Odstrel je pogosto uporabljena metoda za reševanje sporov zaradi volka, kar pa ima na dolgi rok lahko zelo negativen vpliv na populacijo volka in toleranco ljudi, od katere je odvisen dolgoročen obstoj volkov.
Grožnja 2: Poslabšanje plenske baze zaradi pomanjkljivosti pri upravljanju plenskih vrst
Opis
V skladu s splošnimi cilji Nacionalnega program razvoja gozdov, ki upoštevajo naravno obnavljanje večine slovenskih gozdov, je glavno načrtovalsko vprašanje zmanjšanja velikosti populacije prostoživečih parkljarjev.
Trenutno ni sistematičnega spremljanja populacij plenskih vrst, kar se kaže v pomanjkanju znanja o velikosti in dinamikah populacije teh vrst. To lahko privede do neustreznih upravljavskih načrtov in neprimernih upravljavskih ukrepov. Poleg tega, obstoječe upravljanje v celoti ne upošteva prisotnosti velikih zveri (poleg volka je na območju prisoten tudi rjavi medved in ris) in njihovega vpliva na populacijo plenskih vrst. Trenutno med biologi obstajajo pomisleki, da je število odstreljenih prostoživečih parkljarjev previsoko na določenih območjih, kjer je prisoten tudi volk.
Vpliv na vrsto
Nizka gostota plena se neposredno kaže v nižjih gostotah populacije volkov, glede na to, da volkovi skušajo nižjo dosegljivost plena kompenzirati z širitvijo svojega teritorija. Nezadostna plenska baza se kaže tudi v višji umrljivost volčjih mladičev in nižji reprodukciji, kot tudi v povišanju znotrajvrstne kompeticije volkov in kompeticije med plenilci, s čimer se znižuje velikost populacije. To sili volkove, da se večkrat hranijo z živino, kar pa povečuje konflikte volkov in živinorejcev. Nenazadnje pa nižje gostote plenskih vrst in relativno pogosti znaki prisotnosti volkov krepi prepričanje lovcev, da so prav volkovi glavni vzrok za to, kar lahko potencialno poviša možnosti nezakonitega ubijanja volkov.
Grožnja 3: Naraščajoča spirala konflikta zaradi škod na živini po volku, vedno glasnejši pozivi po povečanju kvot za odstrel zveri in napetosti zaradi visokih stroškov kompenzacije po škodah
Opis
Živinoreja, natančneje reja drobnice, je široko podprta s strani slovenske vlade že od leta 1990 znotraj samega jedra habitata velikih zveri in celo znotraj območja Nature 2000. Sedanja kmetijska politika ne upošteva navzočnosti velikih zveri. Znanje o prilagajanju kmetijskih praks na prisotnost zveri je zelo pomanjkljivo, hkrati pa se promovira obsežno kmetovanje s številčnimi čredami od 15-50 ovac. Take prakse ne morejo podpreti ali upravičiti stroške trdne proti-plenilske zaščite in predstavlja konstanten vir konfliktov. Gospodarska zmogljivost s strani vlade in s strani lastnika je vprašljiva. Profesionalni kmetijski svetovalci so na področju ekologije velikih zveri slabo podučeni in niso zmožni svetovati kmetom o primernih metodah zaščite pred plenilci. Sedanji sistem kompenzacij škod ni usmerjen k boljši zaščiti drobnice in ne nudi dolgoročne rešitve konfliktov. Ko do škode pride, se ekonomska škoda kompenzira, a emocionalni šok takih incidentov povzroči ekstremno negativna stališča rejcev do volkov. Taka stališča privedejo do tega, da se prebivalstvo ne odloča za kmetovanje zaradi slike pri sosedih. To slej kot prej doseže medije in ostale informacijske kanale, ki močno vpliva na mnenje širše javnosti o volkovih.
Vpliv na vrsto:
Negativna stališča rejcev drobnice in njihovih lobijev po zmanjšanju števila volkov so glavni razlogi za odločitve vlade, ki potrdi dodatne osebke odstrelov volkov.
Grožnja 4: Negativna stališča lovcev do volka zaradi tekmovalnosti z volkovi za isti plen
Opis
Volkovi po Sloveniji se najpogosteje hranijo z velikimi sesalci (srnjadjo, jelenjadjo, divjimi prašiči, gamsi), kateri so tudi lovne živali in tako tudi v interesu lovcev. To povzroča konflikt z lovci, ki dojemajo plenilce, kot neposrednega tekmeca. Pogosto krivijo plenilce za zmanjševanje številčnosti in razpoložljivosti lovnih živali. Trenutne politične težnje po podelitvah koncesij za lovišča bo lahko posredno predstavilo plenilce, še posebej volka, kot škodljivca za gospodarstvo.
Lovci so bili dolgo edina avtoriteta odgovorna za upravljanje volka in ta moč jim je bila sedaj odvzeta. Niso vključeni v ohranjanje ali spremljanje volkov. V upravljanje so vključeni le kot izvršitelji že sprejetih odločitev (odstrel volkov glede na kvote, ki jih predpiše ministrstvo). Verjamemo, da je občutek frustracije zaradi nemoči pri obvladovanju dejavnika, ki ima velik vpliv na njihovo glavno interesno področje, lovne živali, je eden glavnih razlogov za nezakonite uboje volkov.
Vpliv na vrsto
Negativna stališča se lahko neposredno odražajo v nezakonitem ubijanju volkov. Bolj posredna poledica pa so politični pritiski na nosilce odločanja, od katerih zahtevajo višje kvote odstrela volkov.
Grožnja 5: Negativen odnos javnosti do volka povečujejo tudi mediji s senzacionalnimi novicami
Opis
Študije opravljene v preteklosti so pokazale, da je veliko »tradicionalnega« negativnega odnosa do zveri še vedno prisotnega, še posebej pri starejši populaciji. Med določenimi ljudmi še vedno obstaja strah pred volkovi, ki je pogosto posledica nezanimanja in napačnih informacij. Premalo je ozaveščenosti o ekološki vrednosti velikih zveri, kar je še posebej problematično med lokalnimi skupnostmi, ki bivajo na območju velikih zveri. Negativna podoba velikih plenilcev, še posebej volka, je razširjena, čeprav je veliko tega še vedno povezanega z lokalno kulturo in tradicijo. Vprašanje, če so volkovi lahko nevarni za ljudi, je še vedno relevantno v pogledu mnogih legend in lažnih zgodb, ki so bogatile tematiko o volku.
Negativni odnos javnosti, ki je pravzaprav slabo obveščena o statusu populacije volka, ekologiji vrste in o obsegu problemov, ki so povezani s plenilcem, so še stopnjuje s senzacionalnimi objavami medijev o primerih škod zaradi plenilcev. Mediji, ki se zanašajo in oklepajo senzacionalističnega poročanja, imajo lahko velik vpliv na odnose javnosti do ohranitve volka, kot tudi ostalih plenilcev. To lahko postane še posebej vidno na ravni lokalnih skupnosti.
Vpliv na vrsto:
Razlikovanje in spreminjanje odnosa javnosti daje legitimno pravico vladi do odločitev o odstrelu volkov. Senzacionalistično poročanje medijev neposredno zmanjšuje tolerantnost javnosti do volka in povečuje strah pred volkovi.
Grožnja 6: Infekcijske in parazitske bolezni, ki se prenašajo med psi in divjimi kanidi (garje, virusne bolezni)
Opis
Volkovi so dovzetni za nalezljive in parazitske bolezni med domačimi psi in divjimi kanidi (lisice, šakali). Podivjani psi lahko prenesejo parazitske in nalezljive bolezni na volkove. V zadnjih letih je bilo v Sloveniji zabeleženo več primerov okužbe volkov z garjami. Garje so parazitska bolezen, ki se kaže kot vnetje kože in mešičkov dlake, srbenje, izpadanje dlake, lahko pa pride celo do pohabe organov. Lovci pogosto razumejo garje volkov, kot dokaz, da je populacija previsoka. Pasja parvoviroza – sistemska virusna bolezen psov povzroča smrtnosti zlasti med mlajšimi psi. Starejši so navadno imuni na bolezen, zaradi cepljenja ali preteklih stikov z virusom okuženih psov. Volkovi živijo v manjših gostotah, zaradi česar je »naravna« imunost na bolezen praktično nemogoča. Pojav virusa v tropu lahko privede do visoke stopnje umrljivosti ali celo so izgube celotnega legla.
Vpliv na vrsto:
Zgoraj opisane bolezni lahko privedejpo do neposrednega zvišanja umrljivosti volkov in nižje stopnje preživetja volčjih mladičev. Glede na to, da je v Sloveniji število volkov nizko, lahko tovrstna grožnja zmanjša možnost dolgoročnega preživetja populacije volkov.
Grožnja 7: Razdrobljenost habitata volkov zaradi prometne infrastrukture
Opis:
Vse večji obseg prometne infrastrukture, še posebej ograjenih avtocest, je glavni vzrok razdrobljenost habitatov, kar predstavlja ovire za premike živali. Najbolj problematična je avtocesta in njej vzporedna železnica Ljubljana – Trst, ki potekata skozi centralno območje velikih zveri in sekata pomemben koridor, prek katerega se živali iz dinarskih populacij širijo v slovenske Alpe in naprej proti Italiji in Avstriji.
Vpliv na vrsto:
Razdrobljenost habitata povzroča izgubo njegove povezljivosti. Prometna infrastruktura ovira širjenje mladih živali in tako posledično ovira širjenje populacije v Alpe, kar je pomemben dejavnik dolgoročnega razvoja Dinarsko – Alpske metapopulacije volka, kar bi moral biti dolgoročni cilj prizadevanj za varstvo volkov. Izolirani fragmenti populacije v ekološkem smislu delujejo kot majhne populacije, ki so zelo občutljive na stohastičnost in so podvržene visokem tveganju lokalnega izumrtja. Skozi ta mehanizem imajo lahko linearne ovire pomemben vpliv na nihanja v velikosti populacije in lahko zmanjša pretok populacije, kar ima škodljiv vpliv na viabilnost celotne populacije, kar povečuje tveganje za izumrtje.