V Sloveniji je volk pravno zavarovan kot zavarovana vrsta. Kot posledica uspešnega varstva se v letu 2025 zgodijo spremembe statusa varstva volka v evropski zakonodaji iz strogo zavarovanega v zavarovanega, kar omogoča državam lokalnim razmeram prilagojeno upravljanje.
Na evropski ravni
Volk je bil do leta 2025 v Evropski uniji večinoma uvrščen med strogo zavarovane vrste, kot del prilog Bernske konvencije (Appendix II) in Direktive o habitatih (Annex IV). To je pomenilo, da so bili lov, odstrel ali namerno vznemirjanje volkov zelo omejeni — dovoljeni le v izjemnih primerih (npr. zaradi ogrožanja ljudi ali domačih živali) in šele po izjemnih odločitvah. Za zagotavljanje uspešne ravni varstva so morale države članice skrbeti za ohranjanje ugodnega stanja ohranjenosti populacij volka.
Prestavljanje volka iz strogo zavarovane v zavarovano vrsto v letu 2025
Marca 2025 je sprememba uvrstitve volka pri Standing Committee of the Bern Convention začela veljati — volk je bil iz strogo zavarovane vrste (Appendix II) preklasificiran kot zavarovana vrsta (Appendix III). Posledično je EU formalno, preko spremembe Direktive o habitatih, spremenila njegov status: volk je bil s 5. junijem 2025 premeščen iz Annex IV (stroga zaščita) v Annex V (zavarovana vrsta).
Sprememba daje državam članicam več fleksibilnosti pri upravljanju populacij volkov, vključno z možnostjo nadziranja ali občasnega odvzema posameznih osebkov v primeru konfliktov z domačimi živalmi ali drugimi gospodarskimi interesi.
Volk ostaja zavarovana vrsta, za katero veljajo določene obveznosti — države morajo zagotavljati, da populacije ostanejo v ugodnem stanju ohranjenosti. Države lahko po lastni zakonodaji ohranijo strožje zaščitne ukrepe, če to ocenijo kot potrebno.
Ozadje spremembe statusa
Razlog za spremembo je pomembno povečanje populacije volkov v EU — po podatkih iz leta 2023 se je njihovo število skoraj podvojilo v zadnjih desetih letih. Prekvalifikacija v zavarovano vrsto omogoča članicam prilagojeno upravljanje populacij, da se lažje rešujejo konflikti med volkovi in kmetijstvom (npr. varovanje živine, kompenzacije kmetom, lokalno prilagojeni ukrepi). Zagovorniki spremembe poudarjajo, da sprememba omogoča bolj realistične pogoje za soobstoj ljudi in velikih zveri. Nasprotniki pa opozarjajo, da je sprememba sprejeta brez zadostnih znanstvenih dokazov in lahko vodi do prekomernega odvzema volkov iz narave.
Evropska zakonodaja
Direktiva o habitatih
Volk je uvrščen v Prilogo II in IV Direktive o habitatih kot prednostna vrsta. Države članice morajo za vrste iz Priloge II določiti posebna varstvena območja Natura 2000, za vrste iz Priloge IV pa vzpostaviti sistem strogega varstva ter prepovedati namerno ubijanje, vznemirjanje in uničevanje pomembnih habitatnih struktur. Direktiva dopušča izjeme, če ni druge zadovoljive možnosti in če ne škodujejo ugodnemu stanju ohranjenosti populacij. Izjeme so možne zaradi varstva prostoživečih vrst, preprečevanja resne škode, zdravja in varnosti ljudi, raziskovanja, izobraževanja ter selektivnega in omejenega odvzema pod strogo nadzorovanimi pogoji. O izjemah morajo države poročati vsaki dve leti, o stanju ohranjenosti pa vsakih šest let; Slovenija je za obdobje 2013–2018 za volka podala oceno »ugodno stanje«.
Stalni odbor Bernske konvencije je leta 2024 sprejel spremembo statusa volka iz »strogo zavarovane« (Dodatek II) v »zavarovano živalsko vrsto« (Dodatek III). Za prenos v pravo EU je potrebna sprememba Direktive o habitatih, s premikom volka iz Priloge IV v Prilogo V. Evropska komisija je 7. marca 2025 objavila predlog te spremembe, ki je bil obravnavan v Svetu EU in Evropskem parlamentu.
Uredba (ES) št. 338/97
Volk je v Uredbi uvrščen v Prilogo A. Prepovedani so nakup, prodaja, komercialna uporaba in prevoz za prodajo osebkov. Izjeme so možne ob izdaji potrdila pristojnega organa. Za uvoz so potrebna izvozna in uvozna dovoljenja, za izvoz ali ponovni izvoz pa izvozno dovoljenje oziroma potrdilo. Za premike znotraj EU je praviloma potrebno predhodno dovoljenje ali dokaz o zakonitem poreklu.
Slovenska zakonodaja
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2020–2030
NPVO je temeljni strateški dokument za okolje. Določa cilje izboljšanja okolja, kakovosti življenja in varstva naravnih virov ter temelji na Zakonu o varstvu okolja in programih EU. Vključuje Nacionalni program varstva narave (NPVN), ki opredeljuje javni interes za ohranjanje biotske raznovrstnosti za najmanj 10 let. NPVN določa cilje in usmeritve za varstvo vrst, habitatov, naravnih vrednot, izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, izobraževanje, ozaveščanje ter financiranje. Za velike zveri NPVO določa cilja: ohranjanje ugodnega stanja in zmanjšanje konfliktov; ukrepi se izvajajo prek strategije in akcijskih načrtov.
Zakon o ohranjanju narave
ZON je temeljni predpis za ohranjanje narave. Ureja splošno in posebno varstvo prostoživečih vrst, varstvo ekosistemov, habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij in območij Natura 2000. Za volka so ključni ukrepi zavarovanja, omejevanja ravnanj ter prenos zahtev prava EU (Direktiva o habitatih in Direktiva o pticah).
Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah
Uredba določa zavarovane in mednarodno varovane vrste ter varstvena pravila. Volk je v Prilogi 1 naveden kot zavarovana vrsta in v Prilogi 2 kot vrsta, katere habitat se varuje. Posegi so prepovedani, razen natančno določenih izjem.
Uredba o ekološko pomembnih območjih
Določa ekološko pomembna območja in varstvene usmeritve za vrste in habitate, med njimi velike zveri.
Uredba o posebnih varstvenih območjih (Natura 2000)
Ureja posebna varstvena območja, varstvene cilje in usmeritve za vrste ter habitatne tipe EU. Volk je kvalifikacijska vrsta na območjih Javorniki–Snežnik, Kočevsko, Krimsko hribovje–Menišija, Notranjski trikotnik in Trnovski gozd–Nanos.
Zakon o gozdovih
Upravlja gozdove na načelu trajnosti ter vključuje usmeritve za upravljanje prostoživečih živali in njihovih habitatov, kar vpliva na plensko bazo volka.
Pravilnik o uvrstitvi vrst v rdeči seznam
Volk je v Prilogi 3 uvrščen v kategorijo »prizadeta vrsta (E)«.
Zakon o divjadi in lovstvu
Upravlja divjad, njeno ohranjanje, gospodarjenje in spremljanje, kar posredno vpliva na plen volka.
Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja
Določa načine varovanja premoženja in pogoje za preprečitev škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri.
Uredba o ravnanju pri trgovini z vrstami
Ureja ravnanje pri trgovini z osebki zavarovanih vrst ter pogoje za komercialno gojitev.
Smernica za dokazovanje pogojev za odvzem volka z odstrelom
Smernica (2020) daje praktična navodila za pripravo vlog in dovoljevanje izjem po Uredbi, skladno s sodno prakso. Ni pravno zavezujoča, redno se posodablja in pomaga pri pravilni uporabi določb o izjemah.
