Trenutni protokol spremljanja populacije volka v Sloveniji je nastal v okviru projekta LIFE SloWolf (2010–2013) in je bil izveden v osmih sezonah med letoma 2015 in 2024. Monitoring sledi biološkim značilnostim vrste in omogoča vpogled v številčnost, razširjenost in dinamiko populacije ter odnos javnosti do volkov.
Osrednja metoda je zbiranje in analiza neinvazivnih genetskih vzorcev, ki omogoča oceno števila volkov, tropov, prostorske razširjenosti, rekonstrukcijo rodovnikov in zaznavanje križancev med volkom in psom. Metoda se izvaja redno in predstavlja temelj sistematičnega nacionalnega spremljanja. Dodatno so se do leta 2021 volčja legla zaznavala z izzivanjem tuljenja (howling), kar je omogočalo hitro oceno števila legel in usmerjanje terenskega dela za genetske vzorce.
Spremljanje razširjenosti in velikosti populacije vključuje neinvazivno genetsko spremljanje, fotopasti in dodatne terenske metode za natančno določanje števila volkov in tropov. Poleg tega se izvaja spremljanje križanja s psi, kar je ključno za preprečevanje introgresije pasjih genov.
Za spremljanje odnosa javnosti se uporabljajo ankete in druge družboslovne metode, ki omogočajo oceno tolerance ljudi do volkov in upravljanja z njim ter percepije volka med ljudmi. Prav tako se izvaja spremljanje pojavnosti škod na pašnih živalih in druge škode, ki jo povzročajo volkovi, kar pomaga pri upravljanju konfliktov med volkovi in kmetijstvom.
Zbiranje podatkov o razširjenosti populacije in odnosu javnosti vključuje tudi: priložnostno zbiranje genetskih vzorcev, izzivanje tuljenja, dvakratletno poročanje upravljavcev lovišč o prisotnosti velikih zveri, evidentiranje smrtnosti volkov z zbiranjem tkiv in zob ter druge terenske metode.
Vse metode so komplementarne, kar omogoča vzpostavitev celovitega sistema spremljanja stanja. Tak sistem omogoča hitro zaznavanje sprememb v populaciji in s tem učinkovito upravljanje volkov v Sloveniji.
Poročila o spremljanju populacije volka omogočajo dostop do podatkov o številčnosti, razširjenosti, pojavnosti križancev, odnosu javnosti in škodah, kar predstavlja celovit vpogled v stanje vrste in temelje za trajnostno upravljanje.
