V centru DINA Pivka je 27. maja 2026 potekalo 7. srečanje lokalne deležniške platforme, ki jo Občina Pivka v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Zavodom za gozdove Slovenije in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije organizira v okviru projekta LIFE WILD WOLF. Tokratno srečanje je obogatil obisk hrvaške deležniške platforme iz Dalmacije, ki se je v Sloveniji mudila na dvodnevnem študijskem obisku (26.–27. maj).
Obisk hrvaških deležnikov, med njimi predstavnikov lokalnih skupnosti, kmetijstva, lovstva ter naravovarstvenih in raziskovalnih institucij, je bil namenjen izmenjavi znanja, izkušenj in dobrih praks na področju sobivanja z velikimi zvermi. Udeleženci so si ogledali primere dobrih praks na terenu, med drugim kmetijo Sedmak na Pivškem, kjer pašne živali uspešno varujejo s kombinacijo ograj in pastirskih psov.
Osrednji del obiska je predstavljalo skupno srečanje platforme v Pivki, ki ga je otvoril župan Občine Pivka. Ob tem je poudaril vlogo Centra DINA kot prostora povezovanja, izobraževanja in ozaveščanja ter izpostavil pomen uravnoteženega pristopa, ki združuje cilje varstva narave in potrebe lokalnih skupnosti.
Srečanje je zajemalo predstavitev upravljanja z divjadjo na območju stalne prisotnosti volkov, aktivnosti projekta LIFE Varna paša, ki potekajo na Pivškem, predstavljena je bila tudi oznaka »Medvedu prijazno« ter projekt LIFE DinPin, ki je usmerjen v dolgoročno ohranjanje rjavega medveda na dinarsko‑pindskem območju.
Razprava je izpostavila predvsem praktične izzive izvajanja preventivnih ukrepov za zaščito pašnih živali. . Udeleženci so poudarili, da so zaščitni ukrepi, kot so električne ograje in pastirski psi, učinkoviti predvsem ob pravilni in dosledni uporabi, vendar njihovo izvajanje pogosto otežujejo zahtevne terenske razmere in pomanjkanje kadrov. Pomemben poudarek je bil namenjen tudi razpoložljivosti naravne prehranske baze za velike zveri, saj njeno pomanjkanje povečuje tveganje za napade na domače živali. Razprava se je dotaknila tudi upravljanja populacije volka, kjer Slovenija s sistematičnim monitoringom in strokovno podprtimi odločitvami predstavlja primer dobre prakse.
Mednarodna izmenjava je pokazala podobne izzive, s katerimi se soočajo Slovenija in Hrvaška, hkrati pa tudi razlike v pristopih upravljanja. Udeleženci so se strinjali, da so takšna srečanja ključna za krepitev sodelovanja, razumevanja in razvoja učinkovitih rešitev za dolgoročno sobivanje ljudi in volkov.
