Volk živi v zelo raznolikih habitatih in se zlahka prilagaja različnim, tudi skrajnim razmeram. V Severni Ameriki ga najdemo na prostranih območjih tundre, prerijah, polpuščavah, gorstvih in severnih gozdovih. V Aziji naseljuje tundro, tajgo, stepe, polpuščave in višje ležeče predele, v Evropi pa predvsem obsežne gozdne komplekse. V Sloveniji je najpogostejši v mešanih bukovo-jelovih gozdovih, ki poraščajo široka gorska območja Dinarskega krasa.
Razširjenost
Volk v Sloveniji pripada severozahodnemu delu dinarsko-balkanske populacije ter vzhodnemu delu alpske populacije, ki se pri nas stikata. Na naših tleh je prisoten že od zadnje ledene dobe. V preteklosti je poseljeval večji del države, a je zaradi intenzivnega preganjanja, ki se je začelo v 18. stoletju, preživel le v najbolj odmaknjenih predelih dinarskih gozdov. Do sredine 19. stoletja so v večini avstrijskih dežel izginili ris, medved in skoraj tudi volk, katerega so opazili le še v najhujših zimah. Vrhunec preganjanja je sledil v drugi polovici 19. stoletja, ko je volk ostal le tam, kjer je bil človek najmanj prisoten. Čeprav je po obeh svetovnih vojnah njegova številčnost začasno narasla, so sledile nove kampanje iztrebljanja, tudi na Kočevskem, kjer so med letoma 1923 in 1930 usmrtili 127 volkov. Do tridesetih let 20. stoletja se je njihov areal spet skrčil na najbolj odmaknjene predele.
Med drugo svetovno vojno so se volkovi razširili proti severu in severovzhodu ter bili znova prisotni na Pohorju, Jelovici, Nanosu in Trnovskem gozdu, a je po vojni sledilo novo obdobje intenzivnega preganjanja. Do šestdesetih let so skoraj izginili iz večine Slovenije. Preobrat je prišel v sedemdesetih letih: volk je bil najprej zaščiten v gojitvenih loviščih na Kočevskem in Notranjskem, pozneje pa je bila uvedena tudi lovna doba. Ključni korak je bila prepoved lova leta 1990, ki ji je leta 1993 sledila pravna zaščita volka kot zavarovane vrste.
Po zavarovanju se je populacija začela krepiti in širiti. Sistematični monitoring, ki poteka od leta 2010 in temelji na izzivanju tuljenja ter neinvazivnem genetskem vzorčenju, je sprva zaznal počasno rast, po letu 2018 pa izrazitejše širjenje proti severozahodu. Leta 2010 je bilo ocenjenih 39 volkov, leta 2023 pa že 117 osebkov v 17 tropih, tudi prvih trajno prisotnih v Alpah. Čeprav se rast po letu 2020 umirja, je stanje ohranjenosti volka še vedno ocenjeno kot ugodno.
Do leta 2023 je bil volk stalno prisoten na Kočevskem, Notranjskem, v Beli krajini, na Primorskem, Hrušici, Nanosu, v Posočju ter na Pokljuki, Jelovici in v Kamniško-Savinjskih Alpah; leta 2024 tudi na Pohorju. Populacija se je od leta 2010 skoraj potrojila in se pomembno razširila. Na podlagi modelov lahko pričakujemo nadaljnjo širitev proti severni in vzhodni Sloveniji, kjer so zaradi večje razdrobljenosti prostora možni tudi pogostejši konflikti.
