Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in podjetja DivjaLabs d.o.o. je 16. junija 2026 nastopil z vabljenim plenarnim predavanjem na konferenci Mountain Grassland and Livestock Joint Conference v Landquartu v Švici.
Njegovo predavanje z naslovom »Uporaba genetskega monitoringa za na dokazih temelječe upravljanje velikih zveri v Alpah« je odprlo konferenčni sklop »Nikoli ne hodiš sam: konflikti pri rabi prostora ali soobstoj?«. Sklop je bil posvečen odnosom med prostoživečimi živalmi, živinorejo in drugimi oblikami rabe prostora v gorskih pokrajinah.
Skrbinšek je v predavanju predstavil, kako napredek na področju molekularne genetike omogoča vse učinkovitejše spremljanje in upravljanje populacij velikih zveri. Pri tem je predstavil izkušnje in rezultate, pridobljene v okviru projektov LIFE WILD WOLF, Co-creating Coexistence ter nacionalnih monitoringov volka in rjavega medveda v Sloveniji.
Z genetskim monitoringom lahko ocenjujemo številčnost in prostorsko razširjenost populacij, spremljamo njihovo širjenje, preučujemo prehrano in prehransko vedenje ter ocenjujemo njihovo demografsko in genetsko stanje.
Takšni podatki predstavljajo pomembno znanstveno podlago za upravljavske odločitve. Pristojnim institucijam in drugim deležnikom pomagajo pri načrtovanju učinkovitejših ukrepov za preprečevanje konfliktov, ocenjevanju vplivov velikih zveri na domače in prostoživeče živali, prepoznavanju posameznih osebkov ter utemeljevanju sorazmernih ukrepov, kadar je upravljavsko ukrepanje potrebno.
Predavanje je obravnavalo tudi širši družbeni kontekst vračanja velikih zveri v Evropi. Čeprav je okrevanje populacij volkov in drugih velikih zveri pomemben naravovarstveni uspeh, izzivi in stroški njihove prisotnosti niso enakomerno porazdeljeni. Največje breme pogosto nosijo kmetje, živinorejci, pastirji in podeželske skupnosti, ki z velikimi zvermi neposredno sobivajo.
Zato mora uspešno varstvo velikih zveri zanesljive znanstvene podatke povezovati s praktično podporo ljudem, ki si z njimi delijo prostor. Gradnja zaupanja med znanstveniki, pristojnimi institucijami, kmeti in lokalnimi skupnostmi je temelj dolgoročnega sobivanja.
Sodelovanje na konferenci je ekipi Univerze v Ljubljani in podjetja DivjaLabs d.o.o. omogočilo, da znanje in izkušnje, pridobljene v okviru projektov LIFE WILD WOLF, Co-creating Coexistence ter nacionalnih monitoringov volka in rjavega medveda, predstavi občinstvu, ki presega ozko strokovno skupnost raziskovalcev velikih zveri. Konferenca je povezala raziskovalce in strokovnjake s področij gorskega travinja, živinoreje, pašništva, biotske raznovrstnosti in razvoja podeželja, ki so neposredno povezana z izzivi, obravnavanimi v teh pobudah.
Dogodek je bil tudi pomembna priložnost za mreženje, izmenjavo izkušenj ter krepitev sodelovanja s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z živinorejo in trajnostnim upravljanjem evropskih gorskih pokrajin.
